Prenovimo stara tla

Pri obnovi starejših zgradb se pri menjavi talnih oblog pogosto izkaže, da je potrebna temeljita obnova tal. Včasih je treba obnoviti ali zamenjati samo zaključne sloje (izolacijo, estrih), pri lesenih stropih pa je pogosto potrebno zamenjati tudi nosilno leseno pohodno konstrukcijo. Če gre za hišo, ki jo v času obnove uporabljate, je smiselna izvedba t.i. suhih estrihov. Poseben primer so tudi tla v mansardi - podstrešju, saj smo običajno zaradi poševnine omejeni z višino in bi želeli čim tanjša tla.

Najpogostejši razlogi za temeljito obnovo tlakov je zamenjava talne obloge, ki je na podlago prilepljena, izravnava neravnih tal, slaba toplotna ali hidro – izolacija in praviloma slaba zvočna izolacija.

Izravnava betonskih tal

Staro betonsko ploščo je treba najprej poravnati, saj se lahko višinska razlika meri ne le v milimetrih – včasih tudi v centimetrih! Od odstopanj je odvisno, kakšen način izberemo za izravnavo. Minimalna odstopanja lahko kompenzira izolacijska plast, večja odstopanja pa poravnamo z izravnalno maso ali z izravnalnim nasutjem, kadar gre za neravnine, ki jih merimo v cm. Ker bi debela izravnalna plast lahko dodatno povečala težo konstrukcije, se za nasutje uporablja lažje materiale (perlit ipd). Če je v tlaku veliko instalacij (križanja kanalov za elektro-instalacije, prezračevanje z rekuperacijo, kanalizacija ipd), je potreben relativno visok sloj izravnave. Priporočamo nasutja, ki se strdijo, da sčasoma ne pride do posedanja (npr. vezano nasutje Fermacell). 

Izravnava lesenih tal

Marsikoga ob menjavi starih desk zamika, da bi odstranil še nasutje, ki ga najde med stropniki in ga zamenjal z izolacijskim materialom, v upanju, da bo tako povečal zvočno izolacijo. Raje ne!  S tem  nasutjem so leseni stropi pridobili dodatno maso, s tem pa dokaj učinkovito zvočno izolacijo. Če bi vse to odstranili, bi zvočno izolacijo lesenega stropa le poslabšali. Zato nasutja pustimo in obnovimo samo deske, če je to potrebno. Ker pa so leseni stropniki pogosto povešeni, izravnamo tla tako, da čez deske natresemo izravnalno nasutje Liapor FIT,  ki je toliko težje, da izboljša zvočno izolacijo, obenem pa je dovolj lahko, da ne preobremenjuje lesene konstrukcije. Če bi uporabili lahko nasutje, bi se na leseni konstrukciji, ki vedno nekoliko niha, premikalo, posledica pa bi bila neravna tla. Pomembno je tudi, da je nasutje negorljivo.

Izravnava nad zidanimi oboki

Izdelava tal nad stropi iz zidanih obokov zahteva izravnavo iz lahkega materiala, ki pa mora biti dovolj stabilen, da se pri neenakomerni debelini ne poseda. Za tako poravnavo je vezano nasutje Fermacell   idealna rešitev: je lahko, nanaša se ga lahko v plasteh v večjih debelinah (do 2 m), pohodno in suho je že po 24 urah.

Izolacijski sloj

Toplotna ali zvočna izolacija ali oboje?

Če gre za tla v pritljičju, je potreben debelejši sloj toplotne izolacije. Praviloma 10 cm EPS izolacije, 7 cm izolacije iz grafitnega EPS ali 5 do 6 cm PUR FAL izolacije. Pri stropih nad ogrevano etažo toplotna izolacija načeloma ni potrebna, dodamo pa za izboljšanje učinkovitosti talnega gretja. V tem primeru uporabimo 2 do 4 cm debelo toplotno izolacijo iz EPS ali mineralne volne.

Toplotna izolacija iz kamene volne bo istočasno tudi dobra zvočna izolacija.

Kadar pa želimo le zvočno izolacijo, uporabimo izolacijo iz kamene volne debeline, lesne volne ali mikrogranulirane gume.  Slednja je najučinkovitejši zvočno izolacijski material in je zato potrebna najtanjša plast.

Pri izvedbi zvočne izolacije je zelo pomembno, da estrih izvedemo plavajoče, torej moramo med estrihom in obodnimi zidovi postaviti ločilno plast. Trakovi iz EPS materiala za zvočno izolacijo niso učinkoviti, zato priporočamo uporabo trakov kamene volne ali gumijastega traku Wall band.

Če posebej je zvočna izolacija zahtevna pri leseni stropih. Posebnosti lesenih stropov so opisane v blogu Leseni stropi in zvočna zaščita.

Več o zvočnih izolacijah pa si lahko preberete še v prispevkih Neželen hrup v prostoru in Vrhunska zvočna izolacija.

Nosilni  suhi estrih

Na nasutje ali na izolacijo se polaga nosilna plast. Samo pri res celovitih obnovah, ko hiša ni v uporabi, je smiselno betonirati estrihe. Nosilno plast suhega estriha izdelamo iz dveh ali treh slojev mavčno-vlaknenih plošč ali pa iz tovarniško izdelanih elementov za suhi estrih iz mavčno-vlaknenih talnih plošč Fermacell ali Rigips, kot so posebej prirejene za izdelavo tlakov. Plošče imajo robove na preklop, med sabo se lepijo in vijačijo. Taki tlaki so hitro narejeni, saj ni potrebno čakati, da se posušijo, delo je čisto in enostavno, tako, da ga lahko opravijo tudi spretni domači mojstri. Mavčni tlaki so topli, trdni in čisti, njihova površina je idealno ravna za polaganje talnih oblog. Kombiniramo jih lahko celo s talnim ogrevanjem. Suhomontažni tlak iz Fermacell ali Rigips plošč z vgrajenim talnem ogrevanjem je lahko debel le 20 ali 25 mm, kar je zelo uporabno.

Za izdelavo suhih estrihov potrebujete osnovna tehnična znanja in spretnost. Kako se tega lotiti v samogradnji in kako je zadovoljen z rezultatom svojega dela, vam lahko pokaže Matic v svojem videu.

Če načrtujete obnovo tal, se lahko oglasite v trgovinah KALCER, kjer boste dobili pravi nasvet za vaš primer ali nam svojo situacijo in želje zaupajte pisno.