Pomoč
Zaščita pred radonom (Rn)
Kar ena tretjina Slovenskega območja je obremenjena s plinom radon. Še posebej tam kjer so tla peščena ali apnenčasta – dobro propustna, so tektonski prelomi ali je v tleh vsebnost urana.
Čeprav poletne temperature in suha tla pospešujejo sproščanje radona iz tal, je pozimi v stavbah koncentracija tega plina višja ker:
- manj zračimo prostore,
- so tla zmrznjena in preprečujejo naravno odvajanje radona v ozračje,
- razlika v temperaturi noter in zunaj poveča sesalni učinek v stavbo.
Slovenske občine z visoko koncentracijo radona (rdeče območje):
Bloke, Cerknica, Črnomelj, Divača, Dobrepolje, Dolenjske Toplice, Hrpelje - Kozina, Idrija, Ig, Ivančna Gorica, Kočevje, Komen, Logatec, Loška dolina, Loški Potok, Miren - Kostanjevica, Pivka, Postojna, Ribnica, Semič, Sežana, Sodražica, Vrhnika, Žužemberk.
Občine, kjer se izvajajo dodatne meritve (rumeno območje):
Bohinj, Borovnica, Brezovica, Gorenja vas - Poljane, Gorje, Grosuplje, Ilirska Bistrica, Jesenice, Kanal, Kostanjevica na Krki, Kostel, Metlika, Mežica, Mirna Peč, Mokronog - Trebelno, Mozirje, Nova Gorica, Novo mesto, Osilnica, Radovljica, Straža, Škofja Loka, Trebnje, Tržič, Velike Lašče, Vuzenica, Žirovnica.
Kaj je radon?
Radon je radioaktiven plin brez vonja in barve. Odkrili so ga leta 1899 in leta 1900 so znanstveniki potrdili, da se radon sprošča neposredno iz radija, ki je del razpadne verige urana.
Koncentracijo radona merimo v bakerilih na kubični meter – Bq/m³. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je v svoji knjigi s študijami glede radona predlagala da naj bo celoletna koncentracija radona v bivalnem okolju nižja od 300 Bq/m³.
Tudi v Sloveniji smo sprejeli referenčno raven koncentracije radona v delovnem in bivalnem okolju, ki znaša 300 Bq/m³.
Zakaj je radon nevaren?
Nevarnosti ob povišani koncentraciji tega plina je najpogosteje rak pljuč, ki potencial v sodelovanju s kajenjem, še poveča. Možno je, da se razvijejo tudi druge vrste raka kot je na primer levkemija.
Ob vdihavanju razpade na radioaktivne delce, ki izločajo alfa sevanje, ki poškoduje DNK v pljučih.
Simptomi obolenja se pojavijo po več letih izpostavljenosti.
Kako prepoznamo, da je radon prisoten v našem domu?
Najprej preverimo geološko sestavo tal, kjer živimo. V Sloveniji so ta območja koncentrirana predvsem na notranjsko in južni del, kjer so tla apnenčasta.
Opravimo meritve, zato da izmerimo koncentracijo. To pomeni, da napravo za merjenje namestimo v objekt, kjer jo lahko več tednov pustimo delovati, nato pa pošljemo v analizo.
Kako uredimo radonsko zaščito pri novogradnjah na radonskem območju?
Po Pravilniku o zahtevah za novogradnje, posege v obstoječe stavbe in sanacijo obstoječih stavb zaradi varovanja zdravja ljudi pred škodljivimi učinki radona:
- s prezračevanjem zemljine pod talno konstrukcijo stavbe,
- s popolnim tesnjenjem talne konstrukcije,
- s kontrolo delovanja sistema, ki ga izvaja upravnik v večstanovanjskih stavbah oziroma lastnih v enostanovanjskih hišah.
Kako se lotimo radonske zaščite v obstoječih stavbah na radonskem območju?
Prav tako po Pravilniku o zahtevah za novogradnje, posege v obstoječe stavbe in sanacijo obstoječih stavb zaradi varovanja zdravja ljudi pred škodljivimi učinki radona:
- z vgradnjo aktivnega oziroma prisilnega sistema za prezračevanje zemljine pod talno konstrukcijo
- z vgradnjo pasivnega ali naravnega sistema prezračevanja zemljine pod talno konstrukcijo, če se s tem zagotovi referenčna raven. Sistem se lahko kasneje nadgradi v aktivnega.
Vse pravice pridržane. Copyright © 2016 - Kalcer d.o.o. | Spletna trgovina
Ponudba na straneh se lahko razlikuje od ponudbe v trgovinah KALCER. Fotografije so lahko simbolične in ne zagotavljajo lastnosti izdelkov!