Pomoč
media

Leseni stropi in zvočna zaščita

Pri starih in novih lesenih medetažnih konstrukcijah se srečujemo z istim problemom - slabšo zvočno izolativnostjo. V starejših konstrukcijah so med stropnike dodali težjo plast nasutja, s katero so povečali maso in s tem zmanjšali prehod zvoka. V novejših konstrukcijah pa se v ta namen na leseno konstrukcijo pogosto dodaja cementni estrih. V lesene montažne objekte se na ta način dodaja materiale, ki se ne ujemajo najbolje s samo filozofijo lesenih konstrukcij, poleg tega pa se zaradi sušenja estriha bistveno podaljša čas gradnje.

 

Najpogostejša napaka pri obnovi

V praksi se lesene konstrukcije najpogosteje obnavlja zaradi dotrajanih pohodnih plasti in večje neravnosti poda. Po odstranitvi desk večina nestrokovnih izvajalcev odstrani nasutje, saj praviloma ne vejo, čemu služi, votli prostor pa zapolnijo z izolacijskim materialom, najpogosteje s stekleno volno nizke gostote. Zvočno izolativnost stropne konstrukcije s tem oslabijo in pojavijo se zahteve po naknadni izboljšavi zvočne izolativnosti.

 

Kadar tlaki še niso dokončno obdelani, je napako relativno enostavno odpraviti, ni pa poceni. Material, s katerim lahko nadomestimo staro nasutje mora biti suh in čist, kar zoži izbiro. Najpogosteje se uporabljajo sušeni peski ali nasutja iz mešanice drobljenih mineralnih materialov z nasipno težo od 400 do 700 kg/m3. Debelina nasutja se največkrat giblje od 5 do 15 cm in je odvisna od prostora, ki je na razpolago in nosilnosti lesene konstrukcije.

Kadar je med stropnike že nameščena druga izolacija in menjava ni več možna ali smotrna, se za povečanje mase lesene konstrukcije dodaja obtežilne materiale nad stropnike. Na podlago (deske ali OSB plošče) se lahko doda obtežilne plošče ali težja nasutja. Običajnejša so nasutja, saj z njimi lahko podlago istočasno izravnamo. Izbiramo nasutja ustrezne teže (>500 kg/m2), ki se ne posedajo. V primeru, da izravnava tal ni potrebna, se lahko za dodatno obtežbo uporabijo plošče, kadar gre za majhna odstopanja v ravnosti podlage, pa lahko obe rešitvi kombiniramo.

 

Tudi kadar je bila za zapolnjevanje votlih prostorov med stropniki uporabljena kamena volna večje gostote (>50 kg/m3), je za učinkovito zvočno zaščito potrebna dodatna plast materiala večje teže.

 

Instalacije na lesenih konstrukcijah

Pri obnovi se pojavi na tleh potreba po višjem sloju, ki zapolni in izravna prostor nad instalacijami. Še posebej v primeru, ko so po tleh razpeljane cevi prezračevalnega sistema, mora biti tak sloj razmeroma visok. V praksi se pogosto uporabljajo plošče iz EPS-a, XPS-a in iz penjenega betona, s katerimi pa težko obložimo predele okrog cevi. V takih primerih si lahko pomagamo z nasutji, ki so namenjena uporabi v debelejših slojih. Primer takega nasutja je vezano nasutje Fermacell, ki se z minimalnim dodatkom vode strdi v pohodno plast. Ker je dodatek vode le tolikšen, da se porabi ob kemični reakciji cementa, je po 24 urah nasutje primerno za prekritje z zaključnimi plastmi tlaka.

Nasutja, ki se uporabljajo za zasipanje in poravnavanje preko instalacij, so običajno nekoliko lažja (>400 kg/m3), saj se jih uporablja v debelejših plasteh.

Na lesenih konstrukcijah se izogibamo nasutjem, ki se posedajo ali takim, ki jih je potrebno komprimirati, da dosežejo zahtevano tlačno trdnost.



Tipična lesena stropna konstrukcija do leta 1900.

Zaščita pred udarnim zvokom

Za izolacijo udarnega zvoka v sestavo lesene stropne konstrukcije dodamo izolacijske materiale, ki so predvideni za rabo v lahkih konstrukcijah: mikrogranulirano gumo, kameno volno visoke gostote,  lesnovlaknene plošče, ipd.

Upoštevati je treba, da so nekateri tipi običajnih zvočno-izolacijskih materialov (npr. večslojna izolacijska folija),  primerni le za uporabo pod klasičnimi estrihi, saj se pod težo estriha stisnejo. Zaradi manjše teže suhi estrihov take izolacije niso primerne, saj bi pod dodatno obremenitvijo ali kasneje v času uporabe lahko prišlo do neenakomernega posedanja.

 

Suhi estrih

Pri obnovi ali novo grajeni leseni medetažni konstrukciji je uporaba suhih estrihov v obliki plošč zelo primerna. Najpogosteje se uporabljajo mavčno vlaknene plošče debeline 20 mm ali 25 mm in lahko-betonske plošče debeline 25 mm. Debelina in tip plošč se izbere glede na uporabo prostora in predvideno obtežbo. V primerih, ko je za izolacijo udarnega zvoka dodana večja debelina izolacijske plasti (> 2 cm) ali je zahtevana večja nosilnost, se debelina suhega estriha poveča z dodajanjem talnih plošč v debelini 10-12,5mm.

 

Talno gretje

Tudi pri izvedbi talnega ogrevanja se lahko uporabi klasičnega mokrega estriha izognemo. Uporabimo Variocomp predfabricirane plošče za suhomontažno talno ogrevanje, katerih prednost je predvsem majhna debelina (od 20mm do 30mm) in majhna teža.

 

Zvočna izolativnost lesene medetažne konstrukcije

Lesena medetažna konstrukcija, ki je na spodnji strani ometana ali obložena z mavčnimi ploščami, lahko ob uporabi ustreznega nasutja, zvočne izolacije udarnega zvoka in estriha doseže zvočno izolativnost (zvoka, ki se širi po zraku) Rw,R 55 do 60 dB in izboljšanje izolacija udarnega zvoka od 22 do 30 dB.  Za primerjavo: brez uporabe nasutja in z uporabo kamene volne debeline 5 cm v medprostoru med stropniki se zvočna izolativnost giblje od 43 do 54 dB. V primeru, da se prostor med stropniki zapolni z najmanj 200 mm mineralne volne gostote >50 kg/m3, se zvočna izolirnost poveča na 56-57 dB, kar pa je še vedno bistveno manj, kot če bi konstrukcijo sestavljalo tudi ustrezno nasutje.

 

Požarna zaščita

Redkeje se pojavi potreba po požarni zaščiti samega tlaka, kateri pa suhi estrihi  kljub majhni debelini v celoti ustrezajo. Skupaj z oblogo stropa s požarnimi mavčno kartonskimi ploščami lahko celotna stropna konstrukcija doseže požarno upornost 60 do 90 minut (EN 135011). 

 

Uporabnost objekta

Na račun hitre izvedbe in relativno majhne teže suhih estrihov je njihova uporaba upravičena, čeprav zaradi nepoznavanja pogosto zapostavljena. S poznavanjem pravilne sestave lesenih stropnih konstrukcij lahko zagotovimo tudi dobro zvočno izolativnost in se tako izognemo nepotrebnemu betoniranju in s tem vnašanju vlage v zgradbo.

 

Več informacij o suhomontažnih estrihih lahko dobite na spletnih straneh kalcer.si, fermacell.si, variotherm.com.

  • 15.12.2016
  • Kategorija: Nasveti
  • Komentarji: 0
Komentarji: 0
Brez komentarjev
Komentiraj

Vaš e-naslov ne bo objavljen.
Obvezna polja so označena z *