Prezračevana fasada – da ali ne?

V blogu bomo poskušali priti do odgovorov, ali se »splača« imeti prezračevano fasado. Ali so vsi objekti primerni za prezračevano fasado in kakšne so prednosti in morebitne slabosti tovrstne zunanje obloge stavbe.

Sestava prezračevane fasade

Najprej pojasnimo kako je prezračevana fasada sploh sestavljena:

1. Nosilni zid
2. Toplotna izolacija (EPS, kamena volna, lesna volna) v debelini 10 – 30 cm
3. Folija, ki je UV odporna, hkrati pa ščiti izolacijo pred zunanjimi vplivi
4. Podkonstrukcija – aluminijasti ali kovinski nosilci, ki bodo ustvarili enakomeren zračni kanal in na katere bo pritrjena finalna obloga. Pri zračnem kanalu, ki je odprt zgoraj in spodaj, da omogoča zračenje, je zelo pomembno, da je zaščiten z mrežico proti insektom in umazaniji.
5. Finalna zunanja obloga, ki je UV odporna in ščiti notranje dele pred vremenskimi vplivi.

Kot finalno oblogo lahko uporabimo umetni ali naravni kamen za naravni videz, keramiko, kovinske plošče, betonske ali cementne plošče, ki jih lahko po želji obdelamo. Les ali HPL plošče, dajo bolj moderen in naraven videz; za minimalistični videz z maksimalnim prezračevanjem pa uporabimo kovinske mrežaste plošče.

Glede na obsežen izbor materialov finalne obloge si lahko zamislimo, da stroški materialov nihajo v najširšem možnem obsegu. Zamislite si lahko res kar vam srce poželi.

Kdaj je smiselno izbrati prezračevano fasado namesto kontaktne?

• Ko gradimo novo hišo ali generalno prenavljamo staro, kjer želimo imeti maksimalno energijsko učinkovitost – pri pasivnih hišah je prezračevalna fasada vredna razmisleka.
• Če radi izstopate in bi želeli imeti popolnoma drugačen videz hiše.
• V regijah kjer je povečana vlaga v zraku - na primer Primorska, je večja verjetnost pojava plesni, zato je na tem področju več prezračevanih fasad.
• Tudi v mestih, kjer so fasade izpostavljene onesnaževanju je smiselno namesto kontaktne fasade izbrati prezračevano.

Kdaj pa prezračevana fasada ni smiselna?

• Kadar imamo malo prostora in varčujemo za vsak centimeter.
• Če se lotimo hitre prenove in ne potrebujemo popolne energetske sanacije ali vrhunske izolacije.
• Kadar smo omejeni z majhnim proračunom.

Kakšne so prednosti prezračevane fasade?

• Prezračevane fasade imajo med izolacijo in finalno oblogo zračni kanal, ki preprečuje kondenzacijo in kopičenje vlage, kar zmanjša tveganje za plesen.
•  Zmanjšanje stroškov ogrevanja in hlajenja za 20- 30 %.
• Ker je prezračevana fasada sestavljena iz posameznih slojev, ki med seboj niso zlepljeni je mogoče popravilo posameznih delov brez celotne obnove.
• Veliko možnosti zaključnih fasadnih plošč – od kovinskih prek kamnitih do lesenih. Zaradi raznolikosti materialov in barv lahko izberemo fasado, ki bo izstopala iz množice hiš v urbanih okoljih ali pa se bo zlila z naravo v bolj umaknjenih legah..
• V mestih, kjer so hiše ob prometnih cestah je večje onesnaževanje – tako glede umazanije v zraku kot tudi zvočnega onesnaževanja. S prezračevano fasado boste svoj dom bolje zaščitili tako pred umazanijo kot tudi pred hrupom, kajti zračna reža deluje kot neke vrste zvočni absorber.

Kaj pa slabosti?

• Najbolj očitna slabost, ki je vidna že na prvi pogled so višji stroški izvedbe takšne fasade. Montaža je zaradi postavitve konstrukcije in ostalih komponent zahtevnejša in tudi dražja. Vsekakor izberite preverjenega in izkušenega izvajalca.
• Ker je izvedba takšne fasade kompleksnejša, je tudi čas montaže daljši kot pri kontaktni fasadi.
• Večja poraba prostora okoli stavbe. Poleg izolacije in finalne obloge je tukaj še obvezen zračen kanal, ki naj bi bil širok 4-5 cm.
• Zahtevano je redno vzdrževanje: Zračna reža, ki omogoča kroženje zraka, je prava zbiralka listja, cvetnega prahu, včasih tudi insektov. Večjim živalim kot so ptice ali netopirji in tudi večini insektov onemogočimo vstop v zračni kanal z mrežami. Ker se mreže lahko zamašijo jih moramo redno pregledovati in čistiti, prav tako kot zračni kanal. Pri večstanovanjskih ali poslovnih stavbah se zato najamejo serviserji, na enostanovanjski hiši pa lahko to delo opravimo tudi sami.

Stroški in življenjska doba prezračevane fasade

Sedaj, ko vemo kakšne so prednosti in slabosti prezračevane fasade poglejmo še stroške in življenjsko dobo prezračevane fasade v primerjavi s kontaktno fasado.

Kot smo omenili so stroški prezračevane fasade višji tudi zaradi same montaže. Kako pa je z življenjsko dobo prezračevane fasade?

Kontaktna fasada ima 20-30 letno življenjsko dobo, medtem ko ima prezračevana fasada ob rednem vzdrževanju 40-60 let  ali še celo daljšo življenjsko dobo.

Če vzamemo v obzir ta podatek, se nam splača odločiti za prezračevano fasado, saj se nam investicija povrne v 10-15 letih zaradi nižjih stroškov energije in redkejših obnov.