Radon v hiši

Radon je naraven radioaktiven plin, s katerim se srečujemo vsak dan, ne da bi se tega zavedali, saj v naše vsakdanje okolje prehaja iz tal. Glede na geološke značilnosti tal je koncentracija radona ponekod večja, drugod manjša. Večje koncentracije radona oziroma njegovih razpadnih produktov v stanovanjskih in delovnih prostorih lahko vplivajo na naše zdravje, saj povečujejo riziko za rakava pljučna obolenja, še posebej pri kadilcih. Po ugotovitvah EPA (Unites States Enironmental Protection Agency) izpostavljenost povečani koncentaciji radona poveča verjetnost za nastanek pljučnega raka pri kadilcih za 7 do 9 krat. (Vir: https://www.epa.gov/radon/health-risk-radon#riskcharts)

vir: https://www.gov.si/assets/organi-v-sestavi/URSVS/Slike-Novice

V določenih predelih Slovenije je pojavnost radona bolj izrazita, kar kaže zemljevid obremenjenosti z radonom, vendar sama lokacija hiše še ne pomeni direktne ogroženosti. Že obremenjenost sosednjih objektov se lahko precej razlikuje. Tudi sodobni gradbeni materiali in kakovostna gradnja v veliki meri preprečijo prehajanje radona v notranjost. Bolj problematične so običajno starejše zgradbe s slabo hidroizolacijo.

Preden se lotimo blaženja težav z radonom v obstoječih stavbah, se je potrebno prepričati, če taka nevarnost res obstaja. Za pomoč se lahko obrnemo za Zavod za varstvo pri delu, kjer opravljajo meritve tako za podjetja kot za fizične osebe. Šele, če bodo z meritvami potrjene prekoračene dopustne vrednosti radona v notranjem zraku, se lotimo ukrepanja.

Pri novogradnjah upoštevamo Pravilnik o zahtevah za novogradnje, posege v obstoječe stavbe in sanacijo obstoječih stavb zaradi varovanja zdravja ljudi pred škodljivimi učinki radona ter na njegovi osnovi izdano Tehnično smernico za graditev TSG-1-007:2023 Zaščita pred radonom v stavbah , s katero so priporočeni projektantski in gradbeni ukrepi ter rešitve za dosego izpolnjevanja zahtev iz tega pravilnika.

TSG-1-007:2023 – člen 1.1.3.: »Pravne posledice (ne)uporabe tehnične smernice Uporaba tehnične smernice – domneva o skladnosti

Kakor je razvidno iz prejšnjih točk tega uvoda, so v tej tehnični smernici navedeni ukrepi oziroma rešitve samo priporočeni način za izpolnitev v pravilniku predpisanih zahtev za znižanje koncentracije radona v stavbah. Upoštevanje priporočenih gradbenih ukrepov je podlaga za domnevo o izpolnjenosti zahtev pravilnika. Pri tem je treba izhajati iz dejstva, da so ukrepi za znižanje koncentracije radona v stavbah praviloma medsebojno povezani in njihovega končnega učinka ni mogoče obravnavati izključno na podlagi analize vsakega ukrepa posebej, torej brez upoštevanja rezultatov celotnega izbranega načina zniževanja. Zato je treba pri izbiri ukrepov po tej tehnični smernici vedno poskrbeti za njihovo medsebojno usklajenost.«

Koncentracijo radona v prostorih lahko zmanjšamo:

• z odvajanjem radona iz terena pod hišo – na pasivni način ali aktivni način (z ventilatorjem)
• s popolnim tesnjenjem talne plošče
• s pravilnim prezračevanjem prostorov, ki so v stiku z zemljino

Odvajanje radona izpod hiše je najbolj učinkovita, najcenejša in trajna rešitev, tako pri obstoječih objektih, kot pri novogradnjah. Je relativno enostavna za izvedbo, načrtovati in izvesti pa jo morajo strokovnjaki, ki učinkovitost lahko tudi potrdijo z meritvami.

Vir: Radon Mitigation Measures in Existing Buildings; Radon Offices in Austria, Switzerland, southern Germany, South Tyrol

Prezračevanje prostorov prinese hiter učinek, vendar se koncentracija radona začne povečevati takoj, ko nehamo prezračevati. Žal trajno prezračevanje ne deluje vedno, saj v prostorih ustvarja podtlak, ki še povečuje hitrost prehajanje radona skozi tla. Problematična so tudi obdobja slabšega vremena, še posebej pozimi, ko je prezračevanja manj, v zaprtih prostorih pa se zadržujemo dlje časa.

Tesnjenje talne plošče

Tesnjenje talne plošče pride v poštev pri novogradnji ali kadar odvajanja radona iz zemljine iz različnih razlogov ne moremo izvesti. Tesnimo celo površino tal, na notranji ali zunanji strani objekta, vedno pa zelo natančno tudi vse reže okrog prebojev, jaškov ipd.

Pri novogradnjah za tesnjenje lahko uporabljamo posebno folijo in tesnilne trakove , ki preprečujejo prehod radona, in jo položimo na drenažni sloj v gradbeni jami. Na že izdelano temeljno ploščo lahko vgrajujemo tesnilno proti-radonsko folijo ali posebne hidroizolacijske trakove, ki se preizkušeni tudi na tesnjenje radona. Potrebno je upoštevati navodila proizvajalca, ki pogojujejo uspešnost uporabe, dela pa morajo izvajati posebej usposobljeni izvajalci.

Pri prenovah, pri katerih ne posegamo v hidroizolacijsko zaščito tal, uporabljamo proti-radonsko folijo in tesnilne trakove, ki jo vgradimo na obstoječe ali pod nove estrihe. Posebno pozornost moramo posvetiti poškodbam, ki bi lahko nastale pri vgrajevanju zgornjih plasti tlaka, še posebej pri vgrajevanju armaturnih mrež ali pritrjevanju cevi ta za talno gretje ter tesnjenju vseh rež in prebojev. Tudi za izvedbo takega tesnjenja je potrebno najeti usposobljene in izkušene izvajalce.

Še nekaj mitov, ki ne držijo

(povzeto po https://www.mskcc.org/news/myths-about-radon-lung-cancer)

1. Samo stare hiše so izpostavljene nevarnosti radona

Tveganje izpostavljenosti ni odvisno le od starosti stavbe, ampak tudi od lokacije. Ker so se zaščitni ukrepi pri novogradnjah šele začeli sistemsko izvajati, obstaja možnost, da so ogrožene tudi novejše zgradbe. Testiranje je edini način za oceno dejanskega tveganja.

2. Testiranje na radon je drago in dolgotrajno

Osnovni testi so enostavni in poceni. Testerji so dostopni na spletu, običajno jih doma pustimo nekaj dni preden jih pošljemo v laboratorij. Pogosto imajo dobavitelji v ceno že vključeno analizo meritev.

3. Zmanjševanje obremenjenosti z radonom je drago

Postopek blaženja je relativno preprost in običajno ni zahteven ali drag. Bistvena blažitev se doseže s preusmeritvijo plina izpod prvih tal v okolico hiše, kjer ni več nevaren, saj hitro razpade. Plin lahko odvedemo tudi skozi dimnik ali zračnik. Ukrepe dopolnimo še s tesnjenjem in pravilnim prezračevanjem prostorov.

4. Radonu so izpostavljena le omejena območja

Čeprav imamo zemljevid radonske ogroženosti Slovenije, je le ta zelo približen. Tudi v conah, označenih kot neproblematične, je na določeni lokaciji obremenitev lahko višja (in obratno seveda). Poleg lokacije vpliva na obremenjenost v zgradbi še sestava tal, atmosferske razmere in način gradnje.

Če imate tudi pri vas potrjene težave z radonom in razmišljate o primerni rešitvi, vam lahko pomagamo. Pišite nam in potrudili se bomo, da vam odločitev olajšamo.